
Fermentirana hrana krepi zdravje črevesja in imunski sistem
Razvoj civilizacije je pustil pečat na naši prehrani, hkrati pa vse več raziskav dokazuje, da ima prehrana pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja in dobrega počutja. Zaradi urbanizacije in industrializacije zahodnega sveta se je bakterijska flora našega črevesja močno osiromašila. Znanstveniki iščejo način, kako obnoviti pestrost črevesne mikroflore in jo vidijo v spremembi prehranjevalnih navad in popestritvi vsakodnevne prehrane.
Rezultati dosedanjih raziskav so obetavni. Eden od primerov koristne spremembe jedilnika je prehrana skupnosti, ki živijo v manj industrializiranih območjih. Glede na študijo iz leta 2015 je imel že kratkotrajni prehod z prehrane Afroameričanov z visoko vsebnostjo vlaknin na prehrano z veliko vlakninami v afriških kmetijskih regijah pozitiven učinek na mikrobioto in označevalce raka.
V zadnjih letih z naših miz tako rekoč ni več le živil, bogatih z vlakninami, ampak tudi fermentirana živila. Jogurt, kefir, kislo zelje in druge sestavine za fermentacijo so šele pred kratkim ponovno pridobile popularnost z nastajajočimi znanstvenimi študijami o njihovih potencialnih koristih za zdravje.
Raziskovalci Univerze Stanford so v svojo študijo povabili 36 zdravih odraslih udeležencev in izvedli test, ki je pokazal, da lahko prehrana z visoko vsebnostjo fermentirane hrane in vlaknin poveča raznolikost črevesnega mikrobioma in pomaga oblikovati ustrezen odziv imunskega sistema.
Poleg tega je črevesna mikroflora 18 udeležencev študije, ki so zaužili več fermentirane hrane in pijače, ostala bolj raznolika še 4 tedne in po 10-tedenskem testu ter je vsebovala dodatne mikroorganizme, ki niso bili prisotni v zaužitih obrokih. Raziskovalci so zato predlagali, da je bila črevesna mikrobiota udeležencev verjetno preoblikovana zaradi opravljenega prehranskega posega.
Kar zadeva pozitivne učinke na imunski sistem, je prehrana, bogata s fermentirano hrano, znižala ravni glavnih markerjev vnetja pri udeležencih študije, vključno z ravnmi interlevkina 6 (IL-6), ključnega citokina, ki spodbuja kronično vnetje.
Ti rezultati kažejo, kako lahko spremembe naše sodobne prehrane okrepijo naše zdravje v mnogih pogledih, še posebej, če vključimo fermentirano hrano. Njegove koristi za zdravje so znane že stoletja in so jih znanstveniki zdaj potrdili.
Viri:
O’Keefe, S., Li, J., Lahti, L. et al. Fat, fibre and cancer risk in African Americans and rural Africans. Nat Commun 6, 6342 (2015). https://doi.org/10.1038/ncomms7342
Clemente, J. C., Pehrsson, E. C., Blaser, M. J. et al. The microbiome of uncontacted Amerindians. Science Advances. 2015; 1(3):e1500183. doi: 10.1126/sciadv.1500183
Wastyk, H. C., Fragiadakis, G. K., Perelman, D. et al. Gut-microbiota-targeted diets modulate human immune status. Cell. 2021; 184(16):4137-4153.e14. doi: 10.1016/j.cell.2021.06.019
Zafeiropoulou, K. Fermented foods show potential in increasing gut microbial diversity and modulating immune responses, 2021.11.22, https://www.gutmicrobiotaforhealth.com/fermented-foods-show-potential-in-increasing-gut-microbial-diversity-and-modulating-immune-responses/
Chr. Hansen Blog: https://www.improvingfood.com/